Rekreacijska pot po trasi opuščene železnice v Krajinskem parku doline Glinščice

Pot se pričenja bodisi na odcepu glavne ceste Kozina–Koper za Klanec, bodisi pod vasjo Nasirec ali pod Mihelami, odvisno, kako dolgo se želite sprehajati. Poteka po krajinskem parku doline Glinščice na območju Občine Hrpelje – Kozina in sosednje Občine Dolina v Italiji. Slikovita dolina in kanjon, ki ga je ustvaril tok reke, privabljata številne ljubitelje narave, jamarje in plezalce. Lepo urejena sprehajalno-kolesarska pot in druge pešpoti, ki so speljane skozi pestro krajino z ilirskim, sredozemskim in alpskim rastlinstvom, vodijo do jam s starodavnimi napisi ter do izvirov in razglednih točk z edinstvenim pogledom na Tržaški zaliv. Izredno slikovit je tudi 36-metrski slap Supet, ki včasih pozimi poledeni. Ostanki rimskega vodovoda, razvaline gradu Lorencon in Muhovega gradu ter starih mlinov in cerkev svete Marije pričajo o bogati zgodovini teh krajev. Po vsej dolini so označene poti.

Kolesarska pot Kozina-Trst

DSC_0032_1

Kolesarska pot

DSC_0020

Prehod čez predor

V bližini izletniške kmetije Pri Čukovih  (nekaj več kot 5 minut vožnje z avtomobilom stran) se nahaja bivša železniška proga, ki je v prejšnjem stoletju Hrpelje in Kozino povezovala s Trstom in Pulo. Danes je namenjena rekreaciji.

Približno 19,6km dolga proga je bila zgrajena leta 1887, a je bila ukinjena že koncem 50. let 20. stoletja. Progo so domačini zanimivo poimenovali kar Proga vseh svetih, saj so bile prav vse postaje omenjene železnice poimenovane po svetnikih. Leta 1966 so dokončno pobrali še zadnje tirnice te proge, a je na poti ostalo trinajst mostov, šest viaduktov in pet predorov (od katerih je najdaljši 224 metrov dolg predor Ricmanje), kar je za ljubitelje arhitekture zelo atraktivno. Pot je zaradi svoje dolžine, naklona in oddaljenosti od prometa zanimiva za kolesarje, prav tako pa tudi za treking in ostale telovadne vaje na prostem. Startate lahko z bencinske črpalke v Kozini, odkjer nadaljujete proti vasi Klanec in nato proti Krajinskemu parku doline Glinščice. Kolesarska pot se konča v Trstu, ob povratku pa se lahko okrepčate na naši izletniški kmetiji Pri Čukovih. 

Dolina reke Glinščice

Dolina Glinščice

Dolina Glinščice

Bogata arheološka najdišča so potrdila, da je bival človek v dolini Glinščice že v neolitiku. Dolina Glinščice je edina naravna pot iz današnje Slovenije do morja preko strmih kraških pobočij. Zaradi svoje biotske raznovrstnosti je bila leta 1996 razglašena za naravni rezervat.

 

Najznačilnejša posebnost doline je opazen nenaden prehod med celinskim in mediteranskim podnebjem. Zaradi različne izpostavljenosti soncu in burji, je pri isti višini preko 10 stopinj Celzija razlike, kar logično vpliva na lokalno rastlinstvo. Zaradi teh posebnosti nudi dolina raziskovalcem izredno priložnost za preučevanje različnih geoloških pojavov, kakor tudi živalstva in že omenjenega rastlinstva.

Dolina Glinščice ima poleg naravnih lepot prav tako tudi pestro zgodovino. Posebno vodoravne jame na desni strani doline poimenovane Jame z okni, so bile zelo pripravne za bivanje (zaradi odlične klimatizacije) že v rimskih časih, a naj bi te jame služile predvsem kot skladišča in hlevi. Na področju doline je zraslo in bilo uničenih tekom stoletij že več gradov in utrdb: Muhov grad, dvorec Robida (Fünfenberg), Tabor nad Botačem in grad Vikumberg pri Beki (arheološka lokaliteta Lorencon). Z zgodovino je povezana tudi cerkvica Marije na Pečah. Legenda pravi, da jo je dal sezidati Karel Veliki, ker je hotel biti tu pokopan. Gre za najstarejše svetišče v dolinski občini. Stara je tudi naša izletniška kmetija Pri Čukovih , saj ima že 10-letno tradicijo priprave prvovrstne domače hrane na tem območju.